Pilotni projekt M16.2

Pilotni projekt M16.2 – Naravna semenska banka: »Naravna semenska banka kot viri semenskega materiala ekstenzivnih travnikov za namen ohranjanja biodiverzitete na kmetijskih površinah«

Details

Category: Uncategorised

Published: Friday, 07 June 2024 10:54

Vodilni partner: Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta (https://www.bf.uni-lj.si/)

Vodja projekta: dr. Klemen Eler

Projektni partnerji:

• KG 2DOM d.o.o., socialno podjetje
• Ekosistemske rešitve, Tadej Udovč s.p.
• Inkluzivni park 1890, so.p.
• Društvo Ljubljanica, reka sedmerih imen, so.p.
• Replika, napredne rešitve d.o.o. (https://replika.si/)
• KG Notranjski regijski park (https://www.notranjski-park.si/)
• KG Jožef Leskovec
• KG Slavko Žagar

Trajanje projekta: december 2023 – december 2024

Namen projekta

Ozaveščanje članov partnerstva ter ožje in/ali širše javnosti o pomembnosti ohranjanja biotske pestrosti vrstno pestrih (ekstenzivnih) travnikov. Pridobivanje ključnega znanja in izkušenj na tematiko ekstenzivnih travnikov in načinov njihovega ohranjanja ter vpogled v izboljšano prakso pridobivanja semenskega materiala – vzpostavitev t.i. naravnih semenskih bank na mestu kmetijskega gospodarstva – kot tudi v same procese vzpostavitve ekstenzivnih trajnih travnikov, ki so ključnega pomena za ohranjanje rastlinskih vrst in revitalizacijo vrstno osiromašenih travniških ekosistemov.

Cilji projekta

Glavni cilj projekta je ohranjanje biotske pestrosti travnikov na kmetijskih gospodarstvih s pomočjo izboljšane prakse za pridobivanje semenskega materiala za vzpostavljanje in ohranjanje vrstno pestrih travniških površin. Vzpostavitev t.i. naravne semenske banke predstavlja velik potencial za podporo obnovi osiromašenih travnikov, saj se lahko taki travniki z vnosom semen s pomočjo vzpostavljenih donorskih površin (vrstno pestrih travnikov) ponovno revitalizirajo in postanejo biotsko bolj raznovrstni.

Ostali cilji projekta:

• ohranjanje in povečanje biotske pestrosti,
• oblikovanje ukrepov za spodbujanje obnove ekstenzivnih travišč,
• ohranjanje travniških rastlinskih vrst, vključno z redkimi in ogroženimi,
• vzpostavitev »naravne semenske banke« za ohranjanje genskega materiala travniških, rastlinskih vrst – izboljšana praksa za pridobivanje semenskega materiala,
• razširjanje pridobljenega znanja in praks na izbrane ciljne skupine,
• ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja vrstne pestrosti rastlinskih vrst na travniških, površinah na kmetijskih gospodarstvih.

Doseženi rezultati projekta:

• Izveden praktični preizkus projekta: na dveh kmetijskih gospodarstvih (KG), ki se nahajata v različnih regijah in imata v uporabi različen obseg kmetijskih zemljišč, tudi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD), smo izvajali različne aktivnosti za obnovo ekstenzivnih travišč in s tem njihove vrstne pestrosti. Na KG Notranjskega regijskega parka smo izbrali in popisali travnik, bogat z naravovarstveno vrednimi in značilnimi vrstami (t.i. donorska površina), ter s pomočjo krtačnega stroja zbrali semena. Ustrezno posušen semenski material smo nato vnesli na izbrano površino na KG 2DOM na Zaplani 1890, ki smo jo predhodno ustrezno pripravili (košnja in odstranjevanje odkosa, odpiranje travne ruše) ter s tem povečali uspešnost kalitve in začetne rasti vnesenih rastlinskih vrst. Ta vrstno pestra travniška površina bo v prihodnje služila kot vir semenskega materiala (t.i. in situ semenska banka) za obnovo travnikov na drugih kmetijah v regiji in kot izobraževalni prostor za različne deležnike, ki si prizadevajo za ohranjanje okolja v najširšem smislu. Drugi dve partnerski kmetiji sta pri tem pridobivali novo znanje in izkušnje, ki jih bosta lahko uporabili pri izvedbi teh ukrepov na svojih travniških površinah.
• Pridobljeno projektno znanje smo s prenosi znanja v prakso razširili med različne deležnike: za druga kmetijska gospodarstva smo organizirali demonstracije pridobljenega znanja v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa na KG NRP (metode pridobivanja semenskega materiala ekstenzivnih travnikov; vzpostavitev in ohranjanje ekstenzivnih travnikov; ukrepi za vzdrževanje vrstne pestrosti na travniških površinah) ter na KG 2DOM predavanje/delavnico o pomenu ekstenzivnih travnikov za KG; za študente agronomije strokovno ekskurzijo na KG 2DOM in NRP, kjer smo jim predstavili izvedbo praktičnega preizkusa ter pomen ekstenzivnih travnikov za trajnostno kmetijstvo in varstvo biodiverzitete; strokovnjaki s področja kmetijstva so spoznali učinkovite pristope k reintrodukciji rastlinskih vrst; splošna in strokovna javnost pa sta v okviru strokovnega predavanja, ki ga je izvedla Replika d.o.o., spoznali načine vzpostavljanja naravnih »in situ« bank ter ostale rešitve za ohranjanje ekstenzivnih travnikov na kmetijskih gospodarstvih.
• Rezultate projekta smo uspešno razširili preko različnih komunikacijskih sredstev in na javnih dogodkih, namenjenih kmetijskim gospodarstvom, splošni in strokovni javnosti. S tem smo zagotovili uporabnost in trajnost pridobljenega projektnega znanja in doseženih rezultatov.
• Z izvedeno analizo izvedljivosti prenosa izboljšane prakse v prakso na ravni KG pa bodo ti deležniki pridobili potrebne informacije in znanja za vpeljavo oz. izvedbo ukrepov za obnovo ali ohranjanje ekstenzivnih travnikov in varstvo biodiverzitete v okviru svojih KG.

Dolgoročni učinki projekta:

V okviru enoletnega pilotnega projekta smo preizkušali, kako ohraniti ali celo obnoviti ekstenzivna travišča, ki so po svoji vrstni pestrosti eden izmed najvrednejših, a hkrati najbolj ogroženih ekosistemov. Ker pa je to dolgotrajen proces, smo v sodelovanju med kmeti, svetovalci, raziskovalci in izobraževalnimi institucijami razvili praktične in prilagojene smernice za upravljanje teh polnaravnih ekosistemov tudi po zaključku projekta, z možnostjo prenosa teh praks tudi na druga zainteresirana kmetijska gospodarstva.     

Ekstenzivni travniki nastajajo s tradicionalno in okolju prijazno kmetijsko rabo – kosijo se le enkrat ali dvakrat letno oz. se izvaja mozaična košnja, vzdržujejo pa se brez uporabe mineralnih gnojil, pesticidov in drugih kemikalij, kar pomeni manjše stroške pridelave za kmetijo. Pomemben ukrep je tudi redno odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst (npr. enoletna suholetnica), spremljanje stanja teh travnikov po izvedeni reintrodukciji in renaturaciji ter po potrebi dodaten vnos setvenega materiala.

S temi ukrepi dolgoročno prispevamo k izboljšanju ekosistemskih funkcij ekstenzivnih travnikov za kmetijstvo in širšo skupnost:

• zagotavljanje boljših pogojev za opraševalce - pozitiven vpliv na biološko kontrolo škodljivcev in s tem na kmetijsko proizvodnjo;
• ohranjanje rodovitnosti tal - raznolika rastlinska odeja izboljšuje strukturo tal in preprečuje erozijo, zdrava tla pa so ključna za dolgoročno produktivnost kmetijskih zemljišč;
• varovanje vodnih virov – travna ruša z gostim koreninskim sistemom preprečuje izpiranje hranil, pesticidov in drugih kemikalij v podtalnico;
• zagotavljanje krme za živali;
• ohranjanje tradicionalne kulture krajine in razvoj trajnostnega turizma;
• diverzifikacija kmetijskih dejavnosti - uporabna vrednosti travniških rastlin v zeliščarstvu, zdravilstvu in kulinariki;
• zaviranje podnebnih sprememb - velika vsebnost organske snovi v tleh in rastlinska masa imata pomembno vlogo pri shranjevanju ogljika in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

Vse to prispeva k bolj trajnostnemu kmetovanju, varovanju okolja in večji odpornosti kmetij na podnebne spremembe, kot so suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ter k hitrejšemu prilagajanju na spreminjajoče se ekonomske in socialne razmere v svetu.

Projekt je sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja in se izvaja v okviru 6. JR za podukrep 16.2 – Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij. Vrednost sofinanciranja znaša 74.998,88 €.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm) in Program razvoja podeželja RS (www.program-podezelja.si/).

EIP 16.5 – Mejice: »Mejice kot podpora biotski raznolikosti, ohranjanju tradicionalnega in izginjajočega kulturnega vzorca slovenskega podeželja ter zagotavljanju ekosistemskih storitev«

Vodilni partner: Gozdarski inštitut Slovenije

Vodja projekta: dr. Tine Grebenc

Projektni partnerji:

• Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna (https://sgls.si/),
• Notranjski regijski park (https://www.notranjski-park.si/),
• Vrtnarstvo Jure Štanta s.p.,
• Zavod Jabolko (https://zavod-jabolko.si/) in
• Replika d.o.o. (https://replika.si/)

Kmetije iz različnih slovenskih regij:

• Kmetija Andrejevi (https://www.andrejevi.si/),
• Kmetija Široko (https://siroko.si/),
• Kmetija Vertovšek,
• Kmetija Grčman,
• Čebelarstvo Udovč in
• MakroBios Panonija so.p. (http://www.makrobios.si/)

Trajanje projekta: maj 2021 – maj 2024

Namen projekta

Ozavestiti in usposobiti deležnike, predvsem kmetijska gospodarstva ter strokovno in laično javnost o znanjih in veščinah vzpostavljanja in ohranjanja mejic, ki predstavljajo enega izmed najvrednejših elementov kulturne krajine in stalnico kmetijskega prostora. Vzpostavitev novih in obnova obstoječih mejic bo prispevala k zagotavljanju visoke ravni biotske raznovrstnosti kmetijskih gospodarstev in boljšo izrabo ekosistemskih storitev, ki jih mejice nudijo.

Cilji projekta

Razvoj novih in sodobnih rešitev na področju vzpostavljanja in vzdrževanja mejic, ki bodo bistveno prispevale k večanju vrstne pestrosti na kmetijskih gospodarstvih ter zmanjšanju in blaženju vpliva podnebnih sprememb na širše okolje. Izboljševati trenutno stanje mejic in dolgoročno povečevati dobrobit za njihove lastnike skozi aktivnosti ozaveščanja, rednega usposabljanja deležnikov ter z oblikovanjem sodobnega in večnamenskega modela upravljanja mejic.

Ključna vodila pri vzpostavljanju mejic:

• zadostna najmanjša vrstna pestrost mejic,
• preprečevanje razširjanja ali zmanjševanje številčnosti invazivnih tujerodnih vrst,
• spodbujanje in zagotavljanje uravnalnih, ohranjevalnih in proizvodnih funkcij mejic.

Z ustrezno vzpostavljenimi mejicami se bo zagotavljalo:

• proizvodnjo pestrega nabora dobrin (medonosnost, sadje/plodovi, gobe),
• druge funkcije, kot so ohranjanje vrstne pestrosti, opraševanje, razširjanje semen, biološka kontrola škodljivcev in ohranjanje genske raznovrstnosti,
• zadrževanje površinskega odtoka vode in onesnažil ter zadrževanje vode v tleh,
• zmanjšanje erozije,
• vezava ogljika v tla,
• ohranjanje rodovitnosti in strukture tal.

Doseženi rezultati projekta EIP 16.5 Mejice

Triletni projekt EIP 16.5 Mejice, zaključen maja 2024, je prinesel pomembne rezultate pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, tradicionalnih kulturnih vzorcev slovenskega podeželja in izboljšanju ekosistemskih storitev. Na šestih lokacijah smo zasadili ali obnovili mejice z več kot 720 rastlinami različnih vrst, pri čemer je mikorizacija sadik z avtohtono vrsto gomoljike izboljšala dolgoročni ekološki in ekonomski potencial mejic. Mejice so povečale biodiverziteto, zaščito tal in voda ter nudile zavetje in hrano za divje živali. Inovativni pristopi so omogočili večjo pridelavo medu in plodov ter boljšo zaščito pred vetrom.

Razvili in preizkusili smo uspešen model za prepoznavanje in povečanje vrednosti mejic na šestih kmetijskih gospodarstvih. Izvedli smo usposabljanja, delavnice in javne predstavitve, ki so povečale zavedanje in znanje o vzpostavljanju in ohranjanju mejic. Mejice so povečale možnosti za turistične, športne in rekreativne dejavnosti ter prispevale k ohranjanju avtohtonih rastlinskih vrst. Na začetku projekta smo ocenjevali začetno stanje kmetijskih gospodarstev in popisali rastlinske vrste, kar je služilo kot osnova za nadaljnje načrtovanje in ukrepe.

Projekt je dokazal, da mejice niso le elementi biodiverzitete, temveč tudi pomemben ekonomski vir, ki spodbuja trajnostni razvoj slovenskega podeželja.

Več o doseženih rezultatih si lahko preberete tukaj

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (4. JR za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam), vrednost sofinanciranja znaša 248.605,02 €.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm) in Program razvoja podeželja RS (www.program-podezelja.si/).

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm) in Program razvoja podeželja RS (www.program-podezelja.si/).